V prvi svetovni vojni je leta 1915 desni breg Soče zasedla italijanska vojska, levega pa je branila Avstro-ogrska armada pod vodstvom generala Svetozarja Boroevića (13.12.1856 – 23.5.1920). Zaradi fronte so takrat v begunstvo poslali skoraj 100.000 domačinov. Ko so se po koncu vojne begunci vrnili, so dobili domačije porušene, gozdove in sadovnjake požgane, njive in vrtove uničene. Pred vojno je bilo na tem področju okoli 8.000 ha vinogradov. Vojna jih je pobrala 6.000. V letih po vojni so pridne roke naših non in nonotov počasi vse obnovile. Od stavb so najprej na mestu porušene bazilike na Sveti gori s pomočjo goriškega nadškofa Frančiška Sedeja in po načrtih arhitekta Maksa Fabianija pozidali romarski dom, v katerem so uredili začasno kapelo. Tako so se zahvalili Mariji Svetogorski, da so ostali živi v veliki vojni moriji.
Italijanski vojaški zemljevid z označenimi strelskimi jarki iz leta 1917
Opuščeni vinogradi v zavetju Svete gore, med Sabotinom in Škabrijelom: Gospodovo, Ivanka, Ščedne in Varda (danes)
Danes v njenem zavetju med Sabotinom in Škabrijelom, prav tam, kjer so divjali najhujši boji na Soški fronti, konzorcij obdeluje 4 opuščene vinograde. V čast in spomin na naše prednike, ki so ročno obnovili in naredili vse to, kar mi danes lahko uživamo. Njihovo delo nadaljujemo na sonaraven način — tako kot so nas oni naučili. Tudi novejši prijemi v vinarstvu imajo trdno oporo v naši tradiciji. V spomin in opomin na dogodke pred 100 leti smo nekaj grozdja iz teh vinogradov stisnili v vino Boroević. Vino za na «fronto« ga imenujemo, saj ga vedno vzamemo s sabo, kadar delamo v vinogradu. Nekaj ga ponudimo tudi našim prijateljem v prav posebni, za ta namen iz keramike narejeni repliki granate za Škodin možnar 305mm. Zavzemamo se za mir in želimo, da bi vse granate na svetu imele tako plemenito vsebino, kot jo ima naša.
Prav posebno vino pa je Cuvee Boroević. Vsebuje namreč Malvazijo in Rebulo treh letnikov, trgatev v letu 2015, 2016 in 2017. Po enotedenski maceraciji je vsak letnik odležal eno leto v akacijevem sodu. Zatem je vino čakalo v steklenih »flaškonih« do leta 18, ko smo jih ob 100 letnici konca I. vojne, prelili v skupno posodo. Tu je zorelo do 23. maja 2019, ko smo napolnili simboličnih 100 buteljk, v katerih se bo vino plemenitilo še eno leto.
Odpirat smo jih začeli leta 2020 ob 100 letnici smrti velikega vojskovodje, najboljšega stratega v I. svetovni vojni in edinega nenemškega feldmaršala v Avstro-Ogrski vojski – Svetozarja Borojevića od Bojne.
